Pogoste napake na dan NPZ in kako se jim izogniti

Ko po NPZ skupaj z otrokom pregledate ovrednoten preizkus, boste pogosto ugotovili tole: točke se niso izgubile tam, kjer otrok ni znal, ampak tam, kjer je hitel, spregledal ali obupal prezgodaj. To je pravzaprav spodbudno, ker se takih napak da znebiti brez dodatnih ur učenja. Treba jih je le poznati in jih nekajkrat ujeti pri vadbi.

Spodaj so napake, ki se ponavljajo pri vseh predmetih, in nekaj, ki so značilne za posamezne preizkuse.

Napake pri branju navodil

Navodilo, prebrano do polovice

Naloga zahteva: „Obkroži dve pravilni trditvi.“ Otrok obkroži eno, ker je takoj, ko je našel pravo, šel naprej. Ali pa: „Odgovori v celi povedi,“ pa otrok napiše eno besedo. Navodila na NPZ so napisana natančno in pomenijo natanko to, kar v njih piše.

Kako vaditi: pri vadbi naj otrok v vsakem navodilu podčrta glagol in število. Obkroži, dopolni, utemelji, dve, tri. Po nekaj tednih to postane navada.

Odgovor na drugo vprašanje

Naloga sprašuje, zakaj se je nekaj zgodilo, otrok pa opiše, kaj se je zgodilo. Ali pa naloga sprašuje po ceni ene vstopnice, otrok izračuna ceno za vse. Ko je odgovor napisan, naj otrok še enkrat prebere vprašanje in preveri, ali sta usklajena.

Napake pri razporejanju časa

Predolgo pri eni nalogi

Šestdeset minut se zdi veliko, dokler otrok ne obtiči pri nalogi, ki je ne zna, in tam ostane deset minut. Na koncu mu zmanjka časa za dve lažji nalogi, ki bi ju rešil brez težav. Pravilo je preprosto: če po dveh, treh minutah ne veš, kako začeti, označi nalogo in pojdi naprej.

Nič časa za pregled

Zadnjih pet minut je zlato. V tem času otrok preveri, ali je odgovoril na vsa vprašanja, ali so enote zapisane in ali je kje ostala prazna vrstica. Prazna naloga zagotovo prinese nič točk.

Prehitro oddan preizkus

Nekateri otroci končajo po štiridesetih minutah in potem dvajset minut sedijo. To je škoda. Če je časa dovolj, naj še enkrat preverijo naloge, ki so jih označili kot negotove.

Napake pri matematiki

• Manjkajoč postopek. Napisan je samo rezultat. Če je napačen, ni ničesar, za kar bi lahko dobil vsaj delne točke.
• Enote. Izračunana ploščina brez m² ali prostornina v napačnih enotah. Pozorno branje vprašanja pove, v kateri enoti mora biti odgovor.
• Napačno prepisani podatki. Otrok iz naloge prepiše 125 kot 152. Pri vadbi naj si navadi preveriti podatke, preden začne računati.
• Odgovor brez smisla. Hitrost kolesarja 300 km/h ali starost osebe 2,5 leta pri nalogi o babici. Preverjanje smiselnosti traja deset sekund.

Primer: pri nalogi „Kolesar prevozi 18 km v 45 minutah. Kolikšna je njegova povprečna hitrost v km/h?“ otrok deli 18 s 45 in dobi 0,4. Ko pomisli, da kolesar ne vozi 0,4 km na uro, ve, da mora minute pretvoriti v ure: 45 minut je 0,75 ure, 18 : 0,75 = 24 km/h.

Napake pri slovenščini

• Odgovor iz glave, ne iz besedila. Naloga sprašuje, kaj piše v besedilu, otrok pa odgovori po svoje. Odgovor mora biti podprt z besedilom.
• Prepisovanje celih odstavkov. Ko vprašanje zahteva kratek odgovor, prepis treh povedi ni boljši od ene prave. Včasih je slabši, ker pravi del ni jasno izpostavljen.
• Pravopis pri pisnem odgovoru. Velika začetnica, vejica pred „da“ in „ki“, ločila na koncu povedi. Pri daljših odgovorih to šteje.

Napake pri tujem jeziku

Pri slušnem delu se otroci včasih tako osredotočijo na to, da bi razumeli vsako besedo, da zgrešijo bistvo. Ni treba razumeti vsega. Pred posnetkom naj preberejo vprašanja in med poslušanjem iščejo samo tisto, kar potrebujejo.

Pri pisanju je pogosta napaka, da otrok besedo pravilno razume, a jo napačno zapiše. Če ostane čas, naj pri pregledu posebej pogleda zapis besed, ki jih je vstavil.

Napake pri tretjem predmetu

Devetošolci tretji predmet pogosto podcenijo, ker vedo, da se pri omejitvi vpisa ne upošteva. Posledica je, da na preizkus pridejo z znanjem, ki ga niso ponovili od 8. razreda. Napake so potem predvsem pozabljeni pojmi: otrok pri biologiji ve, kaj se dogaja v celici, ne spomni pa se izraza, ki ga naloga zahteva. Pri geografiji ali zgodovini se ponavlja še ena napaka, in sicer nenatančno branje zemljevidov, preglednic in časovnih trakov. Tudi tu velja, da je treba najprej prebrati legendo in oznake, šele nato odgovoriti.

Ker tretji predmet ni na vseh šolah enak, naj otrok pri razredniku preveri, kateri je na njegovi šoli, in si vsaj dva tedna pred 24. marcem pogleda en lanski preizkus.

Napake, ki niso povezane z znanjem

Nekatere stvari se zgodijo, še preden otrok sploh prebere prvo nalogo.

• Pozabljeni pripomočki. Katere sme imeti, pove šola v obvestilu. Peresnica naj bo pripravljena dan prej.
• Prazen želodec. Zajtrk ni nujno velik, a naj bo.
• Preveč ponavljanja zjutraj. Listanje po zvezku na hodniku pred učilnico prinese več panike kot znanja.
• Pogovor s sošolci o tem, kako bo „grozno“. Boljši je pogovor o čemerkoli drugem.

Kako napake vaditi

Najboljši način je, da otrok med pripravo rešuje lanske preizkuse na čas in potem sam pregleda, kje je izgubil točke. Vsako izgubljeno točko naj razvrsti: nisem znal, nisem prebral natančno, zmanjkalo mi je časa, pozabil sem enoto. Po treh preizkusih se jasno vidi, katera vrsta napake se ponavlja. Prav na tej je treba delati.

Za tak pregled so namenjena tudi poskusna preverjanja v Kako deluje JAZ ZNAM, kjer otrok po reševanju vidi, katera področja je smiselno še utrditi. Vsi datumi NPZ za 2026/27 so na Kako deluje JAZ ZNAM.

Kako izpeljati zadnji teden in sam dan preverjanja, smo opisali v članku Teden pred NPZ in dan preverjanja. Ena stvar velja za vse dneve NPZ: otrok, ki pozna svoje tipične napake, jih na preizkusu ujame. Tisti, ki jih ne pozna, jih ponovi.